Plezalne vrvi

Vrv je eden glavnih delov plezalne opreme, saj plezalcu nudi varnost pri plezanju, možnost umika iz stene in izvajanje manevrov. Pri vrveh je pomembna njihova elastičnost, vzdržljivost (življenjska doba) in tudi nepremočljivost. Slednje je še posebej pomembno pri zimskem alpinizmu, ko se soočamo s pomrznjenimi vrvmi, s katerimi se izredno težko rokuje.

Za različne zvrsti plezanja se navadno uporablja namenski tip vrvi. Proizvajalci za vrvi podajajo tehnične specifikacije, kot so premer, število UIAA padcev, največja ulovitvena sila pri padcu, masa in še nekaj drugih parametrov.

V osnovi ločimo med statično in dinamično vrvjo.

Ključna lastnost statičnih vrvi je, da se pod obremenitvijo ne raztezajo, oziroma se raztezajo minimalno. Statične vrvi primerne za jamarstvo, soteskanje, reševanje, opremljanje plezališč ipd.

Dinamične vrvi pa se pod obremenitvijo raztezajo; uporabljajo se pri aktivnostih, kjer je elastičnost vrvi nujna za absorpcijo energije padajočega bremena, torej tudi pri plezanju.
Kateri »družini« vrvi pripada določena vrv, lahko razberemo po oznaki v krogcu, ki je natisnjen na koncih vrvi.

Enojna vrv

Enojna dinamična vrv omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri je vsak navezan na svoj konec. Premeri enojnih vrvi so v razponu med 8,9 mm–11 mm. Najpogosteje se uporabljajo premeri med 9,1 in 10 mm. Tovrstne vrvi se uporabljajo predvsem pri športnem plezanju. Za to plezalno panogo se uporablja vrvi dolge do 80 m. To omogoča plezanje športnih smeri, dolgih do 40 m.

Slabši lastnosti enojnih vrvi sta, da omogoča kratek spust po vrvi (v primeru 60 m vrvi je spust dolg 30 m) in trenje, ki si ga lahko povzročimo le z enim pramenom (glej skico spodaj). Za plezanje v hribih je najbolj primerna dolžina 60 m.

Kolikor je alpinistov, toliko je tudi različnih mnenj, katera vrv je najboljša, najmehkejša, najbolj uporabna, in s katero se najlažje rokuje. Izberite tisto vrv, ki vam osebno najbolj ugaja. Nekateri imajo raje trše vrvi, ker jih lažje vpenjajo, povzročajo manj trenja in so bolj vzdržljive, spet drugi zagovarjajo mehkejše, ker se z njimi lažje rokuje.

Dvojna vrv

Dvojna vrv (tudi polovička) je sestavljena iz dveh pramenov. Omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev. Vodilni je navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega. Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8 mm–9 mm.

Vsak pramen dvojne vrvi se lahko uporablja kot samostojna/enojna vrv, kar omogoča vpenjanje vsakega pramena posebej. Plezanje z dvojno vrvjo je v primeru dvomljivega varovanja varnejše, s pravilnim vpenjanjem pa si lahko zmanjšamo tudi trenje. Najpogosteje se dvojna vrv uporablja v alpinizmu pri plezanju večraztežajnih smeri. Dvojna vrv zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi in to je tudi ena izmed prednosti v primerjavi z enojno vrvjo. Druga prednost pa je bolj praktične narave, saj vsak plezalec nese eno polovico vrvi, kar je lažje kot nositi enojno vrv.

Dvojček

Dvojček je vrv, sestavljena iz dveh pramenov. Omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri sta oba navezana na oba pramena dvojčka. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5 mm–8 mm. Najpogosteje se dvojček uporablja v alpinizmu pri plezanju večraztežajnih smeri. Zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi.

Vrv za gibanje po ledeniku

Vrv za ledeniško navezo je navadno tanjša in krajša od enojne ali dvojne vrvi. Dolžina se giblje od 20 m do 50 m, odvisno od števila oseb, ki so v navezi. Za ledeniško navezo so primerne tudi ostale dinamične vrvi (enojna in dvojna).

Tehnični parametri vrvi

Faktor padca

Faktor padca je razmerje, ki določa resnost padca. Izračunamo ga po sledeči formuli:

Faktor padca = dolžina padca / dolžina absorbcijskega dela vrvi

Absorbcijski del vrvi predstavja dolžino vrvi med varovalom in padajočim. Višji faktor pomeni večje sile na vrv, plezalca in varovala v steni. Zato je tako zelo pomembno, da vpnemo v vmesno varovanje čim prej nad sidriščem!

Število UIAA-padcev

To je standardiziran preizkus vzdržljivosti vrvi, ki ga določa Mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA).

Test UIAA-padcev je videti tako, da spuščajo 80-kilogramsko breme pri faktorju padca, višjem od 1,7. Skupno število padcev je število takšnih poizkusov, pri katerih vrv še ostane nepoškodovana. Takšna laboratorijska situacija oz. tako visoki faktorji padca se seveda v praksi pojavijo zelo redko, vseeno pa je število padcev indikator vzdržljivosti oz. življenjske dobe vrvi. Minimum za UIAA je 5 padcev.

Ulovitvena sila

Maksimalna sila, ki ob padcu deluje na plezalca, opremo in sidrišče. Izraža se v kilo-Newton-ih (kN). Nižja kot je ulovitvena sila, več energije vrv absorbira in "mehkejši" je padec.

Manjša številka pomeni manjšo silo na padajočega plezalca, varujočega in varovala v steni. Večja kot je dinamična raztegljivost, manjša bo ta sila, torej bo padec mehkejši in udobnejši, a hkrati bo večji raztezek vrvi, kar lahko zmoti začetnike pri plezanju z varovanjem od zgoraj. Ali bo padec trd ali mehak, pa je seveda odvisno tudi od načina varovanja in teže varujočega.

Obdelava DRY

Tehnična izboljšava vlaken, ki preprečuje vpijanje vode.

Mokra vrv izgubi precej lastnosti, pomembnih za učinkovito amortiziranje sil, pri temperaturah pod 0 °C pa lahko vrv zaradi absorpcije vode postane trda in nemogoča za uporabo.

Da bi se izognili vpijanju vlage in posledično takšnim preglavicam, proizvajalci pogosto nanašajo na vrvi zaščitne premaze oz. vlakna toplotno obdelajo. To hkrati pripomore k manjšemu trenju pri vlečenju vrvi, zaščiti pred prahom in seveda posledično daljši življenjski dobi vrvi. Pri obdelavi DRY toplotno obdelajo vsako vlakno posebej, s čimer preprečijo absorpcijo vode in umazanije v jedro. S tem se zmanjša tudi obraba vrvi. Take vrvi so primerne za vlažna in umazana oz. prašna okolja.

Zvijanje vrvi

Zaradi lažjega prenosa vrvi zvijamo. Glede na način nošenja jih lahko zvijamo na več
načinov.

Zvijanje za nošnjo na hrbtu

V primeru, da vrv nosimo na hrbtni strani telesa kot nahrbtnik jo zvijemo po
naslednjih korakih, pri tem pa pazimo na primerno dolžino zank, saj se nam predolge
zanke pri hoji zatikajo (dereze pozimi):

Zvijanje za nošnjo na nahrbtniku

V primeru, da vrv nosimo na vrhu nahrbtnika, jo zvijemo po naslednjih korakih:

1. Na enem koncu vrvi pričnemo z nabiranjem zank (najlažje okoli vratu, lahko tudi v dlan)
2. Približno seženj pred koncem vrvi naredimo dve zanki
3. Preostanek vrvi navijemo okrog omota ter pri vsakem ovoju vrv zategnemo
4. Na koncu preostanek vrvi potegnemo skozi eno izmed zank in to zanko zategnemo
5. Vrv pritrdimo na nahrbtnik

Pomožne vrvice

Vsak član naveze mora imeti pri plezanju s seboj dve vsaj 6 m dolgi pomožni vrvici. Tudi če imate daljše pomožne vrvice, ni nič narobe, saj jih po potrebi lahko vedno skrajšate. Pomožno vrvico uporabljate za izdelavo sidrišč za spust, drsnih vozlov, za reševanje padlega, samoreševanje, spust po vrvi, ...

Najbolj primerna je pomožna vrvica s premerom 6 mm (nosilnost okrog 8 kN). Na pasu jih nosimo zložene na primerno dolžino, da nas ne motijo med plezanjem. Zelo uporabna je tudi krajša vrvica, zavezana v zanko dolžine okrog 30 cm, ki jo uporabimo za izdelavo (#drsni-vozli)[Machardovega vozla] (samovarovanje pri spuščanju po vrvi).

V zadnjem času se uveljavljajo tudi pomožne vrvice izdelane iz aramida/kevlarja, ki pa imajo svoje prednosti in slabosti, zaradi česar so primerne samo za namene, kjer je pomembna odpornost in majhna teža, niso pa primerne za namene, kjer je potrebna elastičnost (npr. varovanje padcev).

Prednosti aramid pomožnih vrvic:

• Zelo velika odpornost na obrabo in rezanje na ostri skali ali robu
• Prenese zelo visoke sile glede na svoj premer (npr. vrvica premera 5,5 mm prenese podobno kot klasična 8 mm pomožna vrvica)
• Minimalna raztegljivost - primerna za izdelavo fiksnih točk, prusikov, vrvnih zank in sidrišč, kjer ne želimo raztezanja
• Odpornost na visoke temperature (450 st.C).

Slabosti aramid pomožnih vrvic:

• Slaba odpornost na upogibanje in vozle
• Zelo nizka elastičnost
• Zaradi trdega ovoja se vozli težje zategnejo
• Kevlar/aramid lahko s časom degradira na UV svetlobi, zaradi česar imajo vrvice pogosto zaščitni plašč iz poliamida

Nosilnost pomožnih vrvic:

Zvijanje pomožnih vrvic